Aljoša Möderndorfer

Pri plesu me osrečuje ples. Svoboda izražanja, raziskovanje svojega telesa, nastopi, poučevanje ...

Dobrodošel na našem portalu. Kdo je tebi zaželel plesno dobrodošlico in kdaj? Se spomniš usodnega trenutka, če je sploh bil, da si se odločil za ples?
Seveda se, za mojo odločitev je bila kriva moja sestra Anja. Najprej so me navdušili posnetki, ki jih je imela shranjene na računalniku, razni videospoti ter 'live performance' Michaela Jacksona, Usherja ter drugih glasbenikov. Hkrati sem gledal Anjo plesati že kar nekaj let, preden sem se sam odločil za plesno pot, zato sem razmišljal, da bi tudi sam začel z isto zvrstjo (jazz balet), toda Anja mi je predlagala hip-hop, kar mi je bilo tudi bliže, mogoče zaradi glasbe ali pa ker je vse skupaj delovalo bolj 'fantovsko'.

S sestro Anjo na počitnicah
S sestro Anjo na počitnicah


Nam zaupaš nekaj začetkov svoje plesni poti, nadaljevanje šolanja tako plesnega kot akademskega?
Začel sem pri osmih ali devetih letih v plesni šoli Urška pri Azri Selimanovič. Tam sem spoznal osnovne tehnike različnih plesnih zvrsti, največ pa hip-hopa. Hkrati sem spoznal tudi veliko ljudi, ki so moji prijatelji še danes. Od tam sem pri 15-ih letih nadaljeval pot v plesno skupino Maestro, s fanti smo postali dobri prijatelji, z vsemi se še vedno družim, z nekaterimi sodelujemo tudi na plesnem področju. Glede šole   končal sem Gimnazijo Jožeta Plečnika v Ljubljani, nadaljeval sem na fakulteti za gradbeništvo ter pozneje na fakulteti za družbene vede, toda se pozneje odločil, da vso svojo energijo usmerim v ples.

... in Anja na plesnem odru ...
... in Anja na plesnem odru ...


Tvoja sestra Anja je študirala v tujini, zate pa ne vem, zakaj nisi šel?
Res je, Anja je študirala v Amsterdamu na Amsterdamse Hogeschool voor de Kunsten (de Theaterschool Jazz- en Musicalopleiding). Sam se nikoli nisem odločil za to pot, za zdaj mi ni žal, hkrati pa menim, da nikoli ni prepozno, mogoče me pozneje pot popelje v tujino.
V plesni karieri deluješ na različnih ravneh od plesalca do koreografa in pedagoga. Kako jih doživljaš in kako med seboj dopolnjuješ oziroma ločuješ?
Kot plesalec delujem že kar dolgo, na koreografskem ter pedagoškem področju delujem šele zadnja tri leta. Malo mi je žal, da se nisem odločil za to pot že prej, toda kot sem že omenil, nikoli ni prepozno, očitno mi je usojeno, da sem začel 'pozneje'. Vsako področje doživljam drugače, pri koreografiranju želim najprej slediti sebi, hkrati pa se zgledovati po svojih plesnih idolih. Kot pedagog želim svojim učencem predati čim več, trudim se, da jim dam vse, česar nisem bil deležen sam. Hkrati vedno pričakujem od njih disciplino in željo po plesu, z drugimi besedami želim delati z ljudmi, ki si res želijo plesnega znanja, in ne s tistimi, ki so tam zgolj zaradi 'zabijanja časa'. Seveda to zahtevam le od tekmovalnih skupin, ampak delam v večini le s tekmovalci. Še vedno najbolj uživam kot plesalec, velikokrat se zgodi, da plesalci začnejo poučevati in pozabijo nase, sam si tega nočem dopustiti, zato redno treniram tudi zase in se izobražujem na raznih delavnicah doma ter v tujini.
Kako bi opisal svoj plesni oz. koreografski stil, če sploh lahko?
Težko opišem svoj stil, verjetno bi ga kdo drug opisal bolje. Največkrat slišim, da plešem zelo na veliko ter 'clean', največ težav učencem povzroča 'footwork' v mojih koreografijah. Kot sem že omenil, se zgledujem po svojih plesnih idolih, spremljam plesne smernice, dovolim, da me zadeve navdihujejo, kljub temu pa želim zadevo 'zapakirati' v svoj okvir.
Zakaj hip-hop na eni strani, na drugi strani pa te najdemo na področju moderna, recimo v predstavah Kjare Starič, čeprav samo kot 'sivo eminenco'?

Če si gledala predstavo, si lahko opazila, da se na odru nisem pojavil, v bistvu sem pomagal pri predstavi, moje ime je bilo med plesalci navedeno zgolj v zahvalo. Dejansko se v modernu nikoli nisem udejstvoval, prvič sem se v modernu javno preizkusil letos na odru predstave Dance Amore, največkrat se me lahko vidi na klasih moje sestre, a tudi tam bi si iskreno želel, da bi se pojavil večkrat.

... Maestro Crew ...
... Maestro Crew ...


Zdi se mi, da deluješ v več plesnih šolah / klubih / skupinah. Nam zaupaš, kje vse in kako 'skačeš' iz enega miljeja v drugega? Kaj ti je pri tem največji izziv?
Ne bi rekel, da dejansko skačem iz enega miljeja v drugega, saj sem zamenjal le en klub, in sicer plesni klub ADC, pa še to ne, ker bi se sam odločil za to. Glede plesnih skupin sem član Maestra že od začetka in ostajam še naprej, seveda pa se za različne projekte neodvisno pridružim oziroma združim z drugimi plesalci. Za zdaj že tretjo sezono učim v Medvodah, v plesnem klubu LatinoBIT, pri isti lastnici kluba sem učil tudi v Kranju. Lansko sezono sem oddelal v Ajdovščini, letos pa sem sezono začel v dveh klubih, pri Azri v Liberu ter Špeli v Tržiču. Največji izziv mi je navaditi ljudi na svoj način dela. Kot sem že omenil, želim, da učenci delajo na polno ter vlagajo energijo v to, kar počnemo na treningih, večinoma radi sprejmejo izziv in nimam težav, vedno pa se najdejo tisti, ki jim ples pomeni le sprostitev in jim ta dodaten napor oziroma korak, ki bi ga morali narediti, ne odtehta.

... tretje mesto na evropskem prvenstvu v hip-hopu ...
... tretje mesto na evropskem prvenstvu v hip-hopu ...


Veliko si tudi tekmoval, zdaj pa pošiljaš v ogenj mlajšo generacijo. Zakaj in kako gledaš na tekme s časovne oddaljenosti?
Res je, tekmovati sem začel že v svoji drugi plesni sezoni tako solo, v paru, z malo skupino kot veliko formacijo. Končal pa sem pri 18-ih letih, ko smo z Maestrom začeli usmerjati energijo v nastope ter odre. Zakaj pošiljam mlajše tekmovalce na tekmo? Ker moram (smeh). Tako pač je v Sloveniji, če želiš delati z boljšimi plesalci, moraš delati s tekmovalci. Osebno bi raje videl, da ne bi delal za tekme in jih bi učil samo plesati, saj bi jim lahko dal veliko več. Tekme se mi zdijo super za nabiranje izkušenj, toda po drugi strani povzročajo tudi veliko tekmovalnosti ter nastrojenosti med plesalci, kar je nepotrebno. Že če pogledam svojo zgodovino, kako smo se z nekaterimi plesalci 'grdo gledali' in govorili za hrbtom, danes pa smo super prijatelji in sodelujemo, žal mi je, da nismo sodelovali že kot otroci. Razumem, da otrokom tekme predstavljajo nek cilj ter jih motivirajo pri treningu.
Kaj pomeni plesalcu tekma in kaj osvojitev tistih bleščečih naslovov – najboljšega v državi, Evropi in na svetu?
Kot otroku mi je to pomenilo vse, celo leto sem živel za tisto tekmo na koncu leta ter dal vse od sebe, ko je prišlo do tega trenutka. Pozneje ko smo z Maestrom osvojili zmago skoraj na vsaki tekmi, je vse skupaj dobilo popolnoma drugačen pomen, nisem se več obremenjeval s tekmami in rezultati, temveč sem uvidel, kako pomemben je trening ter da se ekipa razume, skupaj diha in živi. Lansko sezono sem prvič na državno ter evropsko prvenstvo peljal lastno veliko formacijo Presha, znova sem občutil tisto živčnost na tekmi, ki je nisem doživel že dolgo, toda tokrat je bila ta živčnost drugačna. Obremenjeval sem se s tem, ali sem ekipo pripeljal do tega, da bodo dali na odru vse od sebe ter pokazali, kaj znajo, z rezultatom se nisem obremenjeval, želel sem si le toliko, da bodo tudi oni dobili neko potrdilo. Po obeh tekmah sem bil navdušen nad tem, kar so pokazali, in tako sem vedel, da sem opravil svojo nalogo.

...
...


Kaj na splošno občutiš ob slovenski plesni sceni? Kakšne energije te prevevajo?
Temu vprašanju bi lahko namenil veliko besed. Skušal bom biti kratek ter jedrnat. Všeč mi je, da Slovenci ostajamo še naprej plesni narod, saj je plesalcev veliko. Kar mi ni všeč, je boj plesnih šol za plesalce in dobiček, brez skupnih vrednot za boljšo plesno prihodnost vseh plesalcev v Sloveniji. In pa seveda tekme, PZS se sicer trudi narediti nekatere spremembe, toda še vedno je toliko stvari, ki mlajši generaciji ne odgovarjajo, starejši pa ne slišijo oziroma ne želijo.
Kaj te pri plesu najbolj osrečuje in kaj je tisto, ki je temu nasprotje, se pravi ne tako srečno?
Pri plesu me osrečuje ples. Svoboda izražanja, raziskovanje svojega telesa, nastopi, poučevanje, v glavnem vse, kar je povezano s plesom. In pa lasten plesni svet znotraj sveta, ki ga imamo. Ne tako srečnega me naredi nekaj zadev, ne bom našteval podrobno, kaj vse, bom rekel le, da vse postane bolj jasno, ko želiš od tega živeti.
Kaj bi počel v življenju, če ne bi bil plesalec? Kaj te še zanima poleg plesa?

Sem velik moto navdušenec, tako motorjev kot avtomobilov. Če bi finance omogočale, bi bil definitivno dirkač, ples bi bil le zame ter se ne bi posvečal učenju. Zelo rad imam tudi naravo, letos sem si zaprisegel, da bom še večkrat obiskal gore, saj me pomirjajo in napajajo z energijo. Vsako leto grem s prijatelji v naravo za več dni, med drugim imamo letošnje novo leto že rezervirano v gorah.

... v gorah ...
... v gorah ...


Kdo ali kaj te najbolj spodbuja pri plesni ustvarjalnosti?
Od majhnega seveda moja sestra, vsi moji redni učitelji do zdaj ter nekateri tuji plesalci. Ne morem pozabiti na pevce / plesalce, kot so Michael Jackson, Usher ter Chris Brown, od malega spremljam njihovo glasbo ter plesne smernice, ki jih postavljajo. In pa določeni plesni prijatelji, ko gledam njihov uspeh, me navdušuje in spodbuja pri moji ustvarjalnosti. Tukaj se moram zahvaliti tudi svoji mami Romani, saj naju je oba z Anjo podpirala skozi celotno plesno pot. Vsi vemo, da brez staršev v plesu ne gre tako zlahka. In seveda moje dekle Tina Tehovnik je tisto, ki sprejema moje nemogoče ure treningov ter posluša vse, kar me 'daje' v povezavi s plesom.

... v predstavi Dance Amore ... (foto: Tomaž Lanišek)
... v predstavi Dance Amore ... (foto: Tomaž Lanišek)


Kam bodo usmerjene plesne sile letošnje sezone?
V pedagoški smeri bom kot do zdaj skušal plesalcem dati čim več ter poskrbel, da bodo to sezono napredovali. Še naprej bom čas posvečal različnim plesnim projektom, ostalo bo tudi sodelovanje z Dance Amore. Predvsem bom še naprej delal na osebni rasti, treniral ter ustvarjal.
Imaš kakšen moto ali misel, ki te vodi skozi življenje?
Nimam, se pa držim misli, da moraš biti iskren, sam povem vse, kar si mislim, sem brez dlake na jeziku, ne maram zahrbtnih ljudi. Vedno skušam biti optimističen ter dati od sebe najbolje.

Ime*
Vaš komentar*:
Prepišite kodo:
captcha
Komentarji
Preberi članek
Preberi članek
Zvezde plešejo. Nadija Bičkova kot novinka zelo dobro; Aljaž Škorjanec že profesionalec!
BBC-jev 'Strictly Come Dancing' postregel z dobrim plesom že v prvi oddaji
Lepota plesa ob drogu. Eleganca telesa ujeta v fotografski objektiv
Studio Mademoiselle je letos že tretje leto poskrbel za estetsko poslastico gibajočih se teles na drogu. Ker pa je narava plesa ob drogu tak&scaron ...
Preberi članek
Preberi članek
Ujemi korak
Preberi članek
September 2017
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Nevidna nit. Vez, ki povezuje z razlogom in se nikoli ne pretrga
Pri založbi Učila International je izšla knjiga o dobroti, spodbuden opomin o pomembnosti majhnih gest
Zdravi pirini krofi
Se sprašujete kako narediti krofe na zdrav način brez cvrtja? Enostavno!
Preberi članek
Preberi članek