Urška Centa

Flamenko je postal del moje identitete in osebno ogledalo

Predstavi se našim bralcem in bralkam, ki bodo mogoče prvič brali o tebi, kot oseba in kot plesna ustvarjalka. Kdo si, Urška Centa?
To vprašanje sem si pustila za konec, saj so zame tukaj odgovori s piko enostavno preveč. Predlagam, da si tisti, ki me ne poznajo, ob branju intervjuja sami ustvarijo mnenje o meni.

 ...
...


Pravkar si znova odpotovala v Španijo, in ker naključij v življenju ni, nam zaupaj, kaj te je odneslo v deželo, kjer je doma flamenko, s katerim se ukvarjaš tudi ti?
V Madrid sem šla zaradi dolgoletne želje, da flamenku posvetim ves svoj čas in se na tem področju maksimalno izobrazim. Dokončna odločitev o selitvi je padla lanskega februarja, v Madrid pa sem potem prišla z začetkom plesne sezone 2014/2015, torej septembra. Vse do takrat sem doma v Ljubljani predvsem nastopala in poučevala flamenko, a sem sčasoma začela čutiti, da sama ne zmorem preseči določenega nivoja znanja. Nujno sem se morala znova postaviti v vlogo učenca in vpijati znanje tistih, ki flamenko živijo v polnem pomenu besede. V Španijo sem na različne seminarje in tečaje od štirinajstega leta potovala skoraj vsako leto, a znanje, ki ostane za vedno, potrebuje več dolgotrajnega intenzivnega dela. V Madridu je toliko odličnih učiteljev, ki svoje znanje delijo na različnih akademijah, da se mi je zdelo, da je to pravi kraj, kjer se želim učiti in ustvarjati. Ko sem prvič vstopila na Centro del Arte Flamenco y Danza Española Amor de Dios, že stoletje najbolj pomembno institucijo za izobraževanje ustvarjalcev v flamenku v Madridu, sem vedela, da je to to. Hkrati sem začela obiskovati tudi novoustanovljeni Centro Superior de Flamenco UFlamenco, kjer se trudijo, da bi lahko flamenko plesalcem in glasbenikom omogočili višjestopenjsko izobrazbo, priznano povsod v EU. Sama ne iščem le plesnega flamenko izobraževanja, ampak tudi glasbeno in teoretično znanje, saj me flamenko še zdaleč ne navdušuje le plesno. Tukaj imam priložnost, da obiskujem učne ure petja, ploskanja, zgodovine flamenka in glasbene teorije pri učiteljih, ki so pravi hodeči leksikoni in njihov sloves govori že sam zase. To resnično cenim, saj upam, da bom lahko pridobljeno znanje čim bolj neokrnjeno predala naprej flamenko navdušencem doma, da lahko vsi skupaj stopimo stopničko navzgor. 

...
...


Je pogoj ukvarjanje s flamenkom, da si posledično navdušen tudi nad špansko deželo in njeno kulturo?
Mene brez dvoma navdušuje celovitost flamenka in okolje, v katerem je nastal. Mislim, da moram kot plesalka poznati zgodovino določenega flamenko stila, da moram vedeti, zakaj se tako poje, tako pleše in tako igra, če hočem svoje delo oklicati za ta stil. Veliko mi pomeni, da vem, kje je nastal, kdo ga je razvil in poznam sam vzrok za njegov nastanek, saj menim, da ne morem dobro ustvariti novega, če zanemarjam znanje starega. To so osnove in pri plesu flamenka nič ne pomaga, če si zgolj dober gibalec, ker se zadaj skriva toliko več, kot le gib. Flamenkosi bodo že vedeli, o čem govorim … Na splošno pa mislim, da je flamenko lahko sam po sebi zelo kvalitetna in posebna izrazna umetnost ne glede na okolje, jezik in kulturo, v katerem nastaja. A sem sama najbolj navdušena nad čistim, avtentičnim in mesenim flamenkom oz. ustvarjalci, ki znajo biti kreativni, pristni in v teku s časom, ne da bi poteptali zgodovino in bistvo. Ni vse, kar se prodaja, flamenko … Je pa res, da je majhen krog ljubiteljskih ali celo profesionalnih flamenko ustvarjalcev v Sloveniji lahko soditi, saj prav nihče od nas nima tolikšnega znanja, da bi lahko konkuriral tistim, ki dandanes plešejo na španski flamenko sceni. Potrebujemo več intenzivnih in rednih tečajev s tujimi profesionalci, ki nam bodo odprli obzorja. A potujemo v zelo pravo smer, v to ni dvoma!

... prva plesna leta pri Jani Kovač Valdes ...
... prva plesna leta pri Jani Kovač Valdes ...


Zakaj si se začela ukvarjati s flamenkom? Predvidevam, da je bilo to na začetku ljubiteljstvo, ki je preraslo v zelo sistematično in resno raziskovalno, pedagoško, koreografsko delo?
Bila sem zelo mlada, imela sem enajst let, ko sem ga začela plesati. Bilo je na osnovni šoli Valentina Vodnika v Šiški, ko je flamenko tam učila Argentinka Liyu Trejo. Njena skupina je ves čas številčno nihala, vrata so bila odprta za vse. Mene so najprej navdušile starejše gospe, včasih ciganke, ki so bile tam, zatem pa še drugačnost plesa, ritmike in glasbe. Zraven sem imela še najboljšo prijateljico in sestrično in skupaj smo se kar zabavale. Liyu se je potem vrnila domov, najbolj zagrete učenke pa smo prešle v skupino k Ani Pandur. Bilo je to že pred enajstimi leti! Potem pa sem počasi začela odkrivati flamenko po YouTubu, še malo pozneje v Španiji. Prvič sem zaradi flamenka potovala v zibelko flamenka, Jerez de la Frontera, na Festival de Jerez, ki je zaradi svoje tradicije in ponudbe zagotovo eden najboljših festivalov v Španiji. Tja sem se potem vračala skoraj vsako leto do zdaj in si tam ustvarila svojo predstavo o flamenku in oblikovala mnenje. Jerez je meni eno najljubših mest, kar jih poznam, saj ga povezujem z vsem lepim, kar sem doživela. Tam in v Sevilli mi je bil flamenko predstavljen na način, kot ga prej nisem poznala. Bil je družaben, iskren, ljudski, neobrzdan, genialen in tako preprost obenem. Nič strogosti in omejitev, na učnih urah si bil pohvaljen takrat, ko si se prepustil, sprostil in se nehal držati nazaj. Vsak korak je bil težak za razumeti in je predstavljal velik napor, ne me napačno razumeti, ampak bil je odplesan z dušo. Takrat si postal flamenko plesalec. Če pogledam nazaj, se je v meni vsakič, ko sem prišla iz Andaluzije, nekaj še močneje premaknilo, in to je imelo močan vpliv na nekatere moje odločitve. Med drugim sem se odločila pridružiti se ekipi CoraViento, s katero smo ustvarili prvo samostojno celovečerno predstavo slovenskih ustvarjalcev flamenka, V zeleni senci lune, ter načinu predajanja svojega znanja svojim prvim učencem leta 2012. Flamenko sem posvojila že praktično kot otrok in je bil z mano čez tista težja obdobja odraščanja, ko me je oblikoval in spremljal, zato se brez njega sploh ne vidim.

... CoraViento in predstava Trenutek ...
... CoraViento in predstava Trenutek ...


Je flamenko lahko ples za vsakogar?
Flamenko je preprosta uganka. Lahko ga pleše vsak, a zares dober je lahko le tisti, ki je pripravljen iti globlje. Tam spodaj ga čaka resno raziskovalno delo, tako glasbeno, kot osebnostno. Vedno bolj mi je jasno, da me sploh ne ganejo na hitro sestavljene koreografije in površinsko delo, ker tam enostavno manjkata 'zakaj' in 'zato'. Na flamenko ne gledam zgolj kot na ples, temveč kot na umetnost. In umetnost je pristnost, ki jo lahko doseže vsak otrok in odrasel, ne glede na spol, raso in težo, saj se bistvo skriva tam, kamor razum ne vstopa.

...  (Foto: Milena Rupar) ...
... (Foto: Milena Rupar) ...


Kako Slovenke in Slovenci doživljamo flamenko kot gledalci in kot učenci?
Slovenci smo po mojem mnenju tople osebe, ki jim tisto pristno, preprosto in iskreno hitro pride pod kožo. In to flamenko sam po sebi je. Nekatere med nami pa bolj navdušujeta virtuoznost in genialnost glasbe in plesa, kar sta spet eni od značilnosti flamenka. Na nastopih domačih in tujih flamenko ustvarjalcev je vedno več gledalcev, ki so se nehali čuditi skrajni nenavadnosti flamenka in za vsako ceno stereotipno pričakovati kastanjete. Opažam, da bolj dihajo z dogajanjem in flamenko razumejo kot enega od eksotičnih jezikov umetnosti. Tudi učencev je zato precej več. Ne bom rekla, da k nam v plesno društvo kljub temu ne pride kdo, ki bi se rad samo lepo oblekel v volančke in rože ali pa imel flamenko kot športno aktivnost, ampak tudi ti slej kot prej ugotovijo, kaj v resnici flamenko je. Pravi ostanejo, nepravi gredo, kot povsod drugod v življenju.

... septembrske delavnice, CoraViento, plesalka Daša Rashid in glasbeni duo Cana ...
... septembrske delavnice, CoraViento, plesalka Daša Rashid in glasbeni duo Cana ...


Si ena od ustanoviteljic društva CoraViento. Nam predstaviš društvo, prosim?
Plesno kulturno društvo CoraViento je v prvi vrsti ljubiteljsko združenje navdušencev nad flamenkom in špansko kulturo, ki je nastalo maja 2013 v Ljubljani. Ustanovni člani smo plesalci plesno-glasbene skupine CoraViento, ki skupaj tičimo od leta 2011, poznamo pa se že mnogo dlje. Naša predsednica je hispanistka, flamenko plesalka in pedagoginja Mihaela Wabra Kucler, jaz pa sem podpredsednica. Ukvarjamo se s širjenjem poznavanja flamenka po Sloveniji in znotraj našega delovanja prirejamo različne redne in občasne aktivnosti. Od leta 2013 pri nas v Ljubljani in v Velenju potekajo redni tečaji plesa flamenka za odrasle in otroke, lani pa smo v redni program vključili še tečaje flamenko kitare. Prirejamo tudi intenzivne flamenko seminarje, tako s tujimi, kot domačimi ustvarjalci, s čimer imamo super izkušnje, saj je lepo, ko se pri nas srečajo plesalci iz drugih flamenko plesnih šol in vseh mogočih vetrov. Precej smo ponosni tudi na to, da smo lanskega junija 2014 v sodelovanju z Mestno občino Koper organizirali 12-urno prireditev F.L.A.M.E.N.K.O., na kateri je sodelovalo več kot štirideset slovenskih plesalcev flamenka in preko deset glasbenikov, ki so občinstvu super predstavili svojo umetnost preko različnih nastopov, delavnic, stojnic in flashmoba. Na prireditvi smo izvedli tudi našo prvo zaključno produkcijo učencev društva CoraViento, ki si ga bomo vsi dobro zapomnili, saj je bil nastop za mnoge od njih prvi. Prireditev je bila kar prelomna, saj se je po njej nabralo toliko navdušencev, da od začetka septembra 2014 naše društvo redne tečaje flamenka prireja še v Briščikih pri Trstu in v Mislinji. Letos so se tako vsi naši otroci, ženske, moški, punce in fantje združili na zaključni produkciji v Lutkovnem gledališču Ljubljana in za obiskovalce pripravili bogat program, poln iskric in trdega dela. Vse tiste, ki vas zanima flamenko, zelo lepo vabim, da pridete (prvič brezplačno) pogledati učne ure, ki jih vodijo plesalke plesno-glasbene skupine CoraViento, saj sploh še ni prepozno, da se pridružite skupinam. Vse informacije najdete na naši spletni strani.

... Urška Centa in Mitja Obed (Foto: Milena Rupar) ...
... Urška Centa in Mitja Obed (Foto: Milena Rupar) ...


Med zelo znanimi plesalci vašega društva je tudi Mitja Obed, ki zadnja leta ustvarja na Hrvaškem. Kako funkcionirate takrat, ko vaju ni v Sloveniji? Je to sploh občutiti in kako?
Mitja ima svojo plesno šolo flamenka – Un Respiro na Hrvaškem že dobri dve leti in na njegovo odsotnost smo se s puncami že dobro navadile. Mitja je vsestranski ustvarjalec in zdaj deluje predvsem izven skupine, ima samostojne projekte ali pa sodeluje z drugimi ustvarjalci, a skupina CoraViento je njegovo zaledje in družina. Podobno se dogaja z mano. Zadnji dve leti imam tudi druge plesne projekte, a s CoraVientom vedno rada nastopim in poskrbim, da tudi takrat, ko ne nastopam pod tem imenom, poudarim svoje CoraViento poreklo. Letos je iz Slovenije v Barcelono odšla še ena pomembna članica skupine, Mihaela Wabra Kucler, ki se trenutno plesno izpopolnjuje tam. Tako je v teh mesecih skupina bistveno okrnjena, saj so od plesalcev doma le še Manca Dolenc, Simona Šturm in Urška Ivanuša. A dela jim zaradi naše odsotnosti ne manjka. Še več, med plesalce v Carmen – baletu s flamenkom v dveh dejanjih, pri katerem CoraViento sodeluje z DBUS-jem in Mladim slovenskim baletom, so rekrutirale nekaj nadarjenih učencev iz našega društva. Bomo pa v letu 2016 stopili skupaj vsi stari člani, ki smo ušli v tujino, saj se kuha nekaj novega za na odrske deske.

... CoraViento in predstava Trenutek na Lentu ... (Foto: Dejan Bulut)
... CoraViento in predstava Trenutek na Lentu ... (Foto: Dejan Bulut)


Kaj CoraViento prinaša v slovenski plesni prostor?
Prinaša predvsem svežino, saj smo edina in prva flamenko plesna skupina v Sloveniji. Flamenka se lotevamo z velikim navdušenjem in predvsem smo si med seboj dobri prijatelji, kar se močno pozna pri našem delu in energiji, ki jo sevamo. Samostojno smo pripravili dve gledališki plesni predstavi flamenka, s katerima smo obredli precej odrov doma in nekaj na Hrvaškem, in predvsem z zadnjo poželi odlične kritike občinstva in medijev. Trenutno se ukvarjamo z nastopi v sklopu 'Tablao Flamenco', s katerimi preko plesa in žive glasbe širimo flamenko po festivalih, lokalih, ulicah in drugih dogodkih po Sloveniji, ter z baletno predstavo Carmen, pri kateri sodelujemo kot koreografi in plesalci. Prinašamo flamenko, kjer se tradicija sreča z modernim in se čas in prostor odtisneta v gib in glasbo.

... CoraViento in predstava Trenutek v Zagrebu ...
... CoraViento in predstava Trenutek v Zagrebu ...


Si plesalka, koreografinja, performerka, pedagoginja, organizatorka različnih tečajev in dogodkov. Kako usklajuješ vse te aktivnosti? V kakšnem zaporedju si sledijo skozi tvoje življenje?
Lansko plesno sezono sem preživela v Madridu, kjer sem se predvsem posvečala treningu, nastopom in učenju pa le redko. Zares sem prihajala nastopati v Slovenijo, saj sem decembra, aprila, julija in avgusta v Slovenijo pripeljala svojo prijateljico, madžarsko-srbsko plesalko, koreografinjo, kantavtorico in glasbeno terapevtko Marío Keck, s katero sva obredli precej slovenskih odrov, organizirala pa sem tudi njene delavnice. Septembra sem potem v našem društvu vodila intenzivne delavnice flamenka, na katerih sem naprej predajala znanje, ki sem ga pridobila v Madridu. To je bil lep zaključek obdobja, saj sem svoje znanje z učenjem drugih le še utrdila in se ga lotila z drugega zornega kota. Zdaj sem v Madridu že začela z intenzivnimi treningi pri Merche Esmeraldi in Ani Salazar, vadim pa tudi sama, tako da imam dneve povsem zapolnjene. Ponoči pa pride na vrsto najbolj zabavni del dneva, saj grem na različne koncerte in zasebne 'juerge', kjer se v sproščenem okolju in med prijatelji pleše, poje in igra flamenko. Toliko na kratko.

 ...
...


Ali si boš ustvarila življenje v Španiji ali se boš prepustila toku življenja? Kje vidiš sebe v prihodnjih petih ali pa desetih letih?
Prepuščam se toku, saj v umetniških zadevah nikoli ne veš, kdaj se ti bo ponudila priložnost, ki je ne smeš izpustiti. Zato je tudi odgovor na vprašanje, kje se vidim čez deset let, zame nemogoč za odgovoriti. Imam vizijo in elan, definiranosti pa ne maram, ker po mojem mnenju nima veze z realnostjo.
Kje je tvoj dom? Tam, kjer plešeš, ali kje drugje?
Moj dom je v Sloveniji, ker so tam člani moje družine in večina prijateljev. Zelo rada imam tudi slovenska tla, gozd, jezera, sonce in naravo na sploh, ker je v primerjavi z drugimi kraju na svetu, ki sem jih obiskala, res neokrnjena in lepa. Sem uravnotežena slovenska patriotka, ki zelo rada potuje in raziskuje, a se tudi vrača domov. Španija mi je izjemno pri srcu, ker mi je blizu njen utrip, ampak niti slučajno se ne pretvarjam, da bi mi lahko nekoč resnično zamenjala dom in zakrila poreklo. Trenutno pa mi ustreza razpetost med domom in tujino.

... (Foto: Mateja Jordović Potočnik) ...
... (Foto: Mateja Jordović Potočnik) ...


Kakšen je tvoj pogled na slovensko plesno sceno? Kaj bi bilo dobro narediti še boljše?
Spremljam predvsem slovensko sceno flamenka, sodobnega plesa, moderna in zadnje čase tudi baleta, saj CoraViento projektno sodeluje z Društvom baletnih umetnikov Slovenije in Mladim slovenskim baletom. Prav pri slednjem mi je zelo všeč, da mlade plesalce baleta financira Ministrstvo za kulturo in tako omogoča, da vsi tisti, ki ne pridejo v SNG Opera in Balet Ljubljana in SNG Maribor, lahko redno opravljajo svoj poklic drugje. Imajo to možnost, saj so kvalitetni plesalci, ki pripravljajo super baletne predstave. Omenjam jih zato, ker me moti, da drugi kvalitetni plesalci iz raznovrstnih plesnih branž ne dobijo enake priložnosti. In moti me, da so Ministrstvo za kulturo in z njim povezane zelo pomembne kulturne institucije v Sloveniji v prvi vrsti birokrati, ki delujejo na principu vez in drugim sploh ne omogočajo enakih pogojev. Kvaliteto flamenka, kot tudi vsakega drugega plesa, ki izhaja iz tradicije določenega naroda, je vsakemu plesnemu in glasbenemu poznavalcu zelo lahko določiti in zato lahko brez problema razločiš ljubiteljsko aktivnost od profesionalne. Moti me, da so tradicionalni plesi tujega porekla avtomatično opredeljeni kot ljubiteljska aktivnost, in si želim, da bi že enkrat razumeli, da so vsi ti plesi le komunikacijski jezik, ki s pravim umetnikom dobi visoko izvedbeno in umetniško vrednost. Ne gre vedno le za povzemanje tuje folklore, ampak za svobodo izražanja!

... Nova Schola Labacensis (Foto: Miha Mally) ...
... Nova Schola Labacensis (Foto: Miha Mally) ...


Kaj te pri plesu najbolj osrečuje in kaj najbolj žalosti?
Najbolj me osrečuje, ko vidim, da sem presegla stopničko na lestvi, na kateri sem stala še včeraj, in pa plodovito sodelovanje z dobrimi glasbeniki in drugimi raznovrstnimi umetniki. Jaz sem mlada in vpijam kot list, zato mi že enkratno sodelovanje odpre marsikatero obzorje. Žalosti pa me to, da ima poklic plesalec/ka v slovenski družbi še vedno tako negativen prizvok. V bistvu me ne žalosti, samo jezi in spomni, kako obsedenost s praktičnostjo kapitalizma uniči ves občutek za lepo. Ko bi ljudje vedeli, kaj vse lahko so, ko jih neha biti strah … Meni ne gre v glavo, da bi za preživetje delala druge stvari, flamenko pa si zaradi strahu pred služenjem denarja pustila kot hobi. To ne pride v poštev, saj je postal del moje identitete in osebno ogledalo. Na temo služenja denarja in preživetja sem v zadnjih letih slišala že vse od vseh, ki bi radi, da mi je v življenju lepo, da sem sita in da mi nič ne manjka, pa tudi tistih 'zateženih ziherašev', ki jim pomeni želja nekoga, da služi z umetnostjo, avtomatično degradacijo in družbeno breme. Jaz se igre proti sebi ne grem, sploh pa zdaj, ko sem v Madridu in deloma tudi doma obkrožena z ljudmi, ki preživljajo enake boje s služenjem denarja in formalnim priznanjem izobraževanja v flamenku. Čas je, da plesalci in plesalke, kot tudi vsi drugi kulturniki in umetniki, stopijo z roba med biti in ne biti in imajo priložnost, da se njihovo delo ceni in z njim lahko zaslužijo vsaj spodobno.
Komu si najbolj hvaležna za svojo kariero?
Če ne bi bila hvaležna svojima staršema, bi bila naivna. Imam res veliko srečo, da moja mami, Barbra Jermann, prihaja iz medijskih krogov in mi je zato med potencialne obiskovalce lažje predajati najave dogodkov, pri katerih sodelujem. Moj oče, Urban Centa, pa je praktično že celo življenje organizator raznovrstnih dogodkov, zadnji dve leti tudi umetniški direktor festivala Pivo in Cvetje, in bivši basist skupine Agropop,  zato imam preko njega možnost, da se povežem s kakšno osebo, s katero bi me zanimalo sodelovati in si tako omogočim kakšen nastop. Oba mi pomagata, ko le moreta, predvsem pa verjameta vame. Čeprav sem iz tega vidika v prednosti pred kom drugim, ki se trudi nastopati, pa lahko iskreno povem, da mi nič ne pade z neba in se moram za vsak nastop, ki ga imam oz. ga organiziram, resnično potruditi. Tako to je.
Kaj počneš, kadar ne plešeš? Čemu namenjaš proste trenutke? Naštej nam tri predmete, brez katerih ne greš od doma, na vajo ali sploh iz hiše, nikamor.
Kadar ne plešem, hodim na izlete in kakšno potovanje, pijem kavo z meni ljubimi osebami in pišem tale intervju. (smeh) Zelo rada se družim s coravientovci, saj smo si med seboj prijatelji in ga znamo divje 'zažurati' … Od doma pa grem vedno z vsem in ničemer, saj imam vedno vse roke polne torb in vrečk, pozabim pa najpomembnejše. Nikoli na primer ne uporabljam dežnika, ker enostavno ni na seznamu stvari, na katere se spomnim. Če se v torbi znajdejo telefon, denarnica, čevlji za flamenko, krilo in majica, sem že zadovoljna. No, mogoče pridejo prav še kakšni ključi.
Po čem si prepoznavna, kako vedo vsi, aha, to je pa naša Urška?
Punce iz CoraVienta bi rekle, da sem prepoznavna po tem, da na vsakem nastopu vsaj enkrat pokažem 'tazadnjo' ...
Imaš kakšen moto ali misel, ki te vodi skozi življenje?
Ne, nimam, ker grem vedno s tokom. Mogoče je to moja misel. Aja, všeč mi je še tisti rek z mujo (Mujo ) in čevljem!
Je težko ujeti korak s tabo oziroma kdo ga najlažje?
Ja, priznam, da sem včasih kar naporna za prenašati, ker imam v glavi svoje plane, vizije in pravila, a se znam z leti vedno bolj prilagajati in sprejemati kompromise. No, vseeno ločujem med konstruktivnim in destruktivnim kompromisom. Najlažje se z mano razumejo sproščeni, nasmejani in razgledani ljudje, ki mi imajo kaj povedati.
Kaj pomeni zate ukvarjati se s flamenkom?
... neznosna lahkost bivanja, če si malo prilastim naslov romana Milana Kundere. Je igra med težo in lahkostjo.

Ime*
Vaš komentar*:
Prepišite kodo:
captcha
Komentarji
Preberi članek
Preberi članek
Orfična himna. Ekipa Sanje N. Peršin se je znova izkazala z novodobno baletno izvedbo
Izjemna Verbruggnova koreografija; plesni triptih vesoljnih, zemeljskih in oceanskih sfer; mogočna fuzija raznovrstnih gibalnih sugestij
Nagrade Lydie Wisiakove podeljene; za življenjsko delo Ljiljani Keči
Nagrade prejmejo: Petar Đorčevski za umetniško premišljeni in karakterno različni interpretaciji vlog Viktorja Kumarovskega v baletu ...
Preberi članek
Preberi članek
Ujemi korak
Preberi članek
November 2017
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Ko lepotni spanec zares deluje! Z Oriflamovo nočno masko bo obraz sijoč in spočit, tudi če vi niste!
Najučinkovitejše 'zdravilo' za kožo po napornih, izredno stresnih dneh, Oriflamov izdelek NovAge Intense Skin Recharge, preverjeno
Preprost čokoladni šarkelj
Ko razkrijem, da je v pecivu rdeča pesa, me še vedno začudeno pogledajo!
Preberi članek
Preberi članek