Nagrade Lydie Wisiakove podeljene; za življenjsko delo Ljiljani Keči

Ljiljana Keča na podelitvi v družbi Antona Bogova, Matjaža Marina in Tomaža Rodeta.
Ljiljana Keča na podelitvi v družbi Antona Bogova, Matjaža Marina in Tomaža Rodeta.

Nagrade prejmejo: Petar Đorčevski za umetniško premišljeni in karakterno različni interpretaciji vlog Viktorja Kumarovskega v baletu Doktor Živago in Tybalta v baletu Romeo in Julija, v produkciji Baleta Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana.

Petar Đorčevski in Tjaša Kmetec v baletu Doktor Živago (foto: Darja Štravs Tisu)
Petar Đorčevski in Tjaša Kmetec v baletu Doktor Živago (foto: Darja Štravs Tisu)


Obrazložitev: Petar Đorčevski je umetnik in plesalec, ki že vrsto let predstavlja jedro moškega dela ljubljanskega Baleta. V letu 2016 je poustvaril veliko karakterno različnih vlog, med njimi sta vsekakor izstopajoči vlogi Komarovskega v dramskem baletu Doktor Živago ter vloga Tybalta v baletni predstavi Romeo in Julija. Đorčevski je svojo kreacijo Komarovskega vzpostavil kot vzvišen in aroganten lik, skladen z romaneskno predlogo, bil je izrazen, dinamičen in strasten, saj v ospredju baletne zgodbe predstavlja šarm ter 'sex-apeal' Viktorja Komarovskega, ki je vedno v središču pozornosti, sicer kvartopirec, osvajalec ženskih src, tudi prizadeti posiljevalec, ki svojo pozicijo obdrži ob vseh situacijah in režimih. Z vsakim svojim premikom, pogledom, izrazom, gibom, obratom glave, ali rahlim znakom roke, je poustvaril širok razpon interpretativnih stanj.  V kritiškem odmevu so zapisali, da je Viktorja Komarovskega upodobil in odplesal sijoči Petar Đorčevski, kar je še enkrat potrdilo visoko stopnjo tehničnega znanja, ki ga ta plesalec z veliko mero umetniške nadgradnje ter s presežki vključuje v kreacije na plesnem odru. Ob tej vlogi je vsekakor potrebno omeniti tudi izjemen odziv v tujih medijih. Na letošnjem prestižnem gala koncetru v Miamiju na Floridi je bil Peter z nastopom v duetu iz te predstave, skupaj s Tjašo Kmetec, izpostavljen kot vrhunec večera. Ob Komarovskemu pa je Petar Đorčevski tudi z vlogo Tybalta dokazal, da poleg obvladovanja tehnike vloge ustvarja tudi s pomočjo svoje velike osebnosti ter da svoje kreacije vselej izdatno obogati z občutkom za svežo odrsko izraznost in igro, ne nazadnje pa tudi s svojstvenim estetskim pristopom. Zreli umetnik se je v obeh vlogah, od katerih je vsako oblikoval samosvoje vrhunsko, izkazal kot zanesljiv partner, mojster oblikovanja velikih plesnih vlog in kot plesalec, ki s svojim karakterjem nenehno prepričljivo podaja dramaturgijo celotne predstave.

Asami Nakashima v baletu Gusar (foto: Tiberiu Marta)
Asami Nakashima v baletu Gusar (foto: Tiberiu Marta)


Asami Nakashima za umetniško premišljeni in karakterno različni interpretaciji vlog Gulnare in Medore v baletu Gusar, v produkciji Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Obrazložitev: Asami Nakashima je danes vzhajajoča zvezda mariborskega Baleta. Vzpon, ki ga potrjuje s kreacijo vsake nove vloge, se zdi neustavljiv. Naravno in lahkotno oblikuje najzahtevnejše vloge, v njih pa spontano razkriva zanjo značilne detalje subtilnih interpretacij, skozi katere se gledalec z lahkoto in v celoti potopi v njeno plesno izpoved. Odkar je pred šestimi leti pričela z delovanjem v mariborskem baletu, je s svojim izjemnim smislom za asimilacijo različnih plesnih estetik ter popolni predanosti baletnemu ustvarjanju pritegnila pozornost slehernega koreografa. Največja odlika Asami Nakashima je tako morda prav v tem, po čemer stremi vsak baletni plesalec, torej v ustvarjanju videza, da je baletna umetnost kljub svoji izjemni nadnaravni zahtevnosti lahkotna, nje koraki neulovljivi in nje podobe izmuzljive iluzije. In prav takšen domet smo pri Asami docela doživeli v kreacijah vlog Gulnare in Medore v baletu Gusar (Le corsaire), ki ju je z mariborskim baletom oblikovala v sezoni 2016/2017. Gulnaro je interpretirala z rahločutno žensko subtilnostjo, značilno za karakter lika, vendar tehnično natančno in brezhibno. Prav tako natančna in brezhibna je bila v Medori, s katero je ustvarila še svojevrstni kontrast Gulnari in uspela doseči transformacijo dveh, karakterno povsem različnih si vlog v taisti baletni predstavi. Z interpretacijo obeh, Gulnare ali Medore, se je Asami Nakashima povzpela na višjo raven karizmatične in samozavestne baletne solistke. In če je občinstvo s prepričljivim navdušenjem doživljalo njen poustvarjalni preboj, pa je strokovna javnost v njenih interpretacijah Gulnare in Medore prepoznala dodano umetniško in strokovno vrednost ter postavila Asami Nakshima v krog najbolj prepoznavnih baletnih umetnikov v Sloveniji. Zato ji Društvo baletnih umetnikov Slovenije za interpretaciji obeh vlog podeljuje nagrado Lydie Wisiakove za posebne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji ter z njo izkazuje poklon njenemu iskrenemu in požrtvovalnemu umetniškemu delu.

Doktor Živago v koreografiji Jiříja Bubeníčka in njegovega brata Otta Bubeníčka, scenografa ter asistenta koreografije
Doktor Živago v koreografiji Jiříja Bubeníčka in njegovega brata Otta Bubeníčka, scenografa ter asistenta koreografije


SNG opera in balet Ljubljana za pristno doživetje ter vrhunsko izvedbo svetovne praizvedbe dramskega baleta Doktor Živago. Obrazložitev:
Dramski balet Dr. Živago, ki ga je ljubljanski baletni ansambel krstno uprizoril 14. aprila 2016, je koreografska mojstrovina Jiříja Bubeníčka in njegovega brata Otta Bubeníčka, scenografa ter asistenta koreografije. V predstavi, ki jo je bržkone zaznamovala vrhunska izvedba plesalk in plesalcev ljubljanskega baletnega ansambla, dogajanje sledi romanu ruskega pisatelja Borisa Pasternaka, ko se v dveh dejanjih ter desetih plesnih skicah izlušči bistvo dogajanja v težkih časih tistih turbulentnih dni ruske oktobrske revolucije. V originalnem koreografskem izlivu Jiříja Bubeníčka se ta ne poglabljala v družbene in zgodovinske čase, temveč jih osvetli v sceni in koreografski skicirki izpisanih usod glavnih likov romana, ko plemstvo barva v baletnem kanonu, tudi subtilno niansira posamezne karakterje v prepletu z boji in trpljenjem  množic. Njegovi revolucionarji so polni bojevniškega naboja, koreografsko živo oprijemljivi, celo veliko bolj živo, kot je to moč doživeti v podobnih ekranskih oblikah, medtem ko se bolečina in morija množic vse bolj poglablja z vsakim gibom ob nastopajočih stanjih trpljenja in pobojev. Predstava Doktor Živago na baletni sceni sledi plesni sugestiji baletnih plesalcev in izvirni koreografski dramatiki, ki se homogeno zliva in precizno gradi ter jasno  berljivo niansira in snuje v zahtevni figuraliki baletnega neoklasicizma, tudi se izrazno oblikuje in oplaja s sodobno gibalno formo, ko se pečati surovost, ali strah, in se portretirajo temačna stanja junakov romana, njih ujete podobe v razgibani sceni bojev, v primežu lastnega srda. V tej široki paleti krutih, pohlevnih ter zlaganih osebnostnih stanj, se s prefinjeno roko umetnika, in v odlični plesni igri nastopajočih, izpisujejo še svetle strani človečnosti, tiste ki poganjajo kolesja življenja ter jasnijo obzorja usode, ki jih poimenujemo moč ljubezni, človeška toplina in plemenitost.
Ljubljanski baletni ansambel je v dramskem baletu Dr. Živago celovito ter  kompaktno zaživel v novem umetniškem siju, ki ga po kvaliteti ter vsebnosti izvedbe povzdiguje  tudi v nove, višje uprizoritvene sfere, in to na tiste stopničaste višave, ki samodejno odpirajo mednarodna vrata velikih baletnih odrov; kar gre v prid izvedbi celotnega ansambla, tudi vsakemu posamezniku v danih plesnih utrinkih, in ne na koncu tudi  poglobljeni strukturi  vsake solistične vloge posebej.  Brata Bubeníček sta tako na ljubljanski baletni oder postavila mogočen dramski balet, s katerim je Balet Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana ustvaril nepozaben umetniški domet, značilen za velike svetovne baletne odre.

Ljiljana Keča (foto: freeimages)
Ljiljana Keča (foto: freeimages)


Ljiljana Keča, za svoj vseživljenjski doprinos slovenski baletni umetnosti. Obrazložitev: Balerina Ljiljana Keča je pričela svojo umetniško pot v Slovenskem narodnem gledališču Maribor leta 1974, neposredno po končani baletni šoli v Novem Sadu. Zaradi odlične baletne tehnike, na podlagi katere so ji bile zaupane zahtevne vloge v baletnih predstavah, je bila kmalu promovirana v solistko mariborskega Baleta. V svoji bogati karieri pod sojem odrskih luči je poustvarila vrsto vidnih vlog, med katerimi so Biserka v Ohridski legendi, Kača v Stvarjenju sveta, Kitri v Don Kihotu, Pepelka v Pepelki, Grofična v Flamski legendi, Julija v Romeu in Juliju, Marija v Bahčisarajski fontani, Vila slaščic v Hrestaču, Anitra v Peer Gyntu, in še bi lahko naštevali. Svoj pečat je pustila tudi v opernih predstavah; kot solistka v Faustu, Carmen, Kačjem pastirju, Traviati, Kneginji Čardaša in drugih. Ljiljane se moramo spomniti tudi po 32 fuetejih, ki jih je za domače, mariborsko občinstvo, v zgodovini 'odvrtela' kot prva balerina mariborskega baleta. S Slovenskim narodnim gledališčem Maribor je gostovala v Avstriji in Italiji ter se udeleževala koncertov in tekmovanj v republikah bivše Jugoslavije. S svojo umetniško osebnostjo, baletnim znanjem in odrsko prezenco je navduševala tako občinstvo kot strokovno javnost, s svojim delovanjem in s številnimi vlogami, ki so ji bile zaupane, pa je nedvomno močno prispevala k razvoju baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Leta 1993 je Ljiljana Keča odrske deske zamenjala za vodenje domačega baletnega ansambla, in tako začela pisati novo poglavje lastne baletne zgodbe in hkrati novo poglavje v delovanju mariborskega baleta. S prirojeno kreativno vizijo je odprla mariborski baletni prostor uveljavljenim tujim koreografom in realizirala vrsto odmevnih baletnih predstav. Med temi lahko izpostavimo Ples kadetov, Petra in volka, Don Kihota, Tristana in Izoldo, Romea in Julijo, West Side Story. Zaključek njenega umetniškega vodenja je sovpadal s 50. obletnico mariborskega baleta, ki jo je obeležila s postavitvijo Labodjega jezera v koreografiji Valerija Koftuna. Z mesta vodje baleta je v Maribor pripeljala obetavne in zdaj uveljavljene plesalce ter mariborskemu baletnemu ansamblu omogočila kasnejše udejstvovanje na mednarodni plesni sceni. Nenehno se je tudi plesno izobraževala in izpopolnjevala svojo baletno tehniko pri priznanih baletnih pedagogih v Sankt Peterburgu, Cannesu, Bostonu in drugod. Pridobljena plesna znanja je že kot aktivna balerina posredovala mlajšim generacijam, po končani aktivni plesni karieri pa se je poučevanju še bolj predala; kot pedagoginja je delovala v Slovenskem narodenm gledališču Maribor, v Srednji baletni šoli Maribor, v Plesnem Studiu Ptuj in na Baletnem oddelku Glasbene šole Murska Sobota, kjer poučuje še danes. Njeni sodelavci in prijatelji jo poznano tudi kot iskreno in dobro prijateljico, ki je vedno znala prisluhniti in priskočiti na pomoč. Ljiljana Keča se je v zgodovino slovenskega baleta zapisala z velikimi črkami kot ena najvidnejših umetnic te prestižne umetnosti, v polju katere je desetletja osrečevala domače občinstvo in strokovno javnost. Živela je in še živi poslanstvo, ki ji je bilo namenjeno ob rojstvu. Da, poslanstvo, kajti za ustvarjanje v baletni umetnosti je človek poslan. 

Med člani komisije sta tudi Edward Clug, umetniški vodja mariborskega baleta, in ...  (foto: Tiberiu Marta)
Med člani komisije sta tudi Edward Clug, umetniški vodja mariborskega baleta, in ... (foto: Tiberiu Marta)


Zato draga Ljiljana, ti za tvoje razdajanje in vse dosežke, ki si jih podarila slovenski baletni umetnosti ter s tem slovenskemu umetniškemu prostoru in za vse predane izkušnje in znanje tistim, ki z njo živimo iz dneva v dan, izrekamo iskreno zahvalo, v znak katere ti danes slovenska baletna umetnost s ponosom podeljuje najvišje priznanje s področja baletne umetnosti v Sloveniji, nagrado Lydije Wisiakove za življenjsko delo.
(sporoča strokovna komisija Društva baletnih umetnikov Slovenije za nagrade Lydie Wisiakove v sestavi Bojana Hinteregger – predsednica, Alenka Ribič, Sanja Nešković Peršin, Edward Clug, Matjaž Marin, Tomaž Rode in Vojko Vidmar, ki vsako leto podeli eno nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo in največ tri nagrade za posebne umetniške dosežke v obdobju zadnjih dveh let.

... Sanja Nešković Peršin, umetniška vodja ljubljanskega baleta.
... Sanja Nešković Peršin, umetniška vodja ljubljanskega baleta.


V strokovno komisijo za podeljevanje nagrad Lydie Wisiakove, Društvo baletnih umetnikov Slovenije imenuje pet članov, od leta 2013 pa po enega člana imenujeta še Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana ter Slovensko narodno gledališče Maribor. Številne nagrade za umetniške dosežke s področja slovenske baletne umetnosti, podeljene od leta 1997 do danes, dokazujejo, da slovenski balet s svojimi interpreti tako ljubiteljem kot poznavalcem baletne umetnosti ponuja visoko bero umetniških zadovoljstev in raznolikosti. Čestitam nagrajencem, komisiji pa nasvet, da v svoje vrste povabi tudi koga, ki ni aktivni ali pa nekdanji aktivni član obeh nacionalnih baletov!)

Ime*
Vaš komentar*:
Prepišite kodo:
captcha
Komentarji
Preberi članek
Preberi članek
Orfična himna. Ekipa Sanje N. Peršin se je znova izkazala z novodobno baletno izvedbo
Izjemna Verbruggnova koreografija; plesni triptih vesoljnih, zemeljskih in oceanskih sfer; mogočna fuzija raznovrstnih gibalnih sugestij
Ritem izjav
November 2017
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Ko lepotni spanec zares deluje! Z Oriflamovo nočno masko bo obraz sijoč in spočit, tudi če vi niste!
Najučinkovitejše 'zdravilo' za kožo po napornih, izredno stresnih dneh, Oriflamov izdelek NovAge Intense Skin Recharge, preverjeno
Preprost čokoladni šarkelj
Ko razkrijem, da je v pecivu rdeča pesa, me še vedno začudeno pogledajo!
Preberi članek
Preberi članek