Ljubljana, 12.02.2018 | Daliborka Podboj

Ples je moja joga! Ples kot zdravilo!

Režija je bila v rokah Vesne Jevšenak, scenarij pa gostje iz Indije Nivedite Badve
Ples je moja joga (foto: Milan Jevšenak)
Ples je moja joga (foto: Milan Jevšenak)

Prvi februarski vikend, od 2. do 4., je v prostorih in v organizaciji Cankarjevega doma (CD) Ljubljana stekla četrta edicija Festivala celostnega zdravja, kjer je sodelovalo več kot 30 razstavljavcev s področja alternativnih zdravstvenih programov. V soboto in nedeljo so od 10. do 19. ure potekala raznovrstna predavanja s področij ajurvede, joge, zdravega življenjskega sloga, ki zajema moči arome, začimb, olj, gongov, zeliščarstva, pa tradicionalne kitajske medicine, tudi telesnih masaž, in to v različnih dvoranah ter na prizoriščih in v organizaciji CD. V sklopu festivala je bila organizirana tudi razstava o skrivnostnih močeh rastlin, sledil je še vodeni obisk ajurvedske restavracije, prav tako ni manjkal na programu zdrav jutranji vzpon na Šmarno goro. Ob skrbi za zdravje ni bil spregledan niti kulturni program, ki vsekakor na svojstven način dopolnjuje zdravje.
Na ogled sta bila dva filma, in sicer s področja plesa in homeopatije. Film Samo kaplja (Just One drop) je dokumentarec ameriške režiserke  Laurel Chiten, ki predstavi ozadje zmot o homeopatiji in koristi, ki lahko z razredčeno snovno kapljo pripomorejo k stimulaciji telesa za lastno  samozdravljenje. Film ne narekuje tovrstnega zdravljenja, ampak prej prikaže možnosti svobodne izbire ob skrbi za lastno zdravje.
V sodelovanju z veleposlaništvom Indije je stekel celovečerni indijski film Pleši kot mož (Dance Like a Man) režiserke Pamele Rooks (19582010), po scenariju Maheša Datanija ter v izvedbi znanih indijskih igralcev, treh plesalcev bharatanatjama, tempeljskega plesa, ki izhaja iz južne Indije: Šobane, Anuške Šanke, Arifa Zakarja, Mohana Agašeja in Samirja Sanikija. Klasični indijski ples bharatanatjam je tempeljski ples, s katerim častijo svoje bogove in se z njimi pogovarjajo ter pripovedujejo zgodbe o njih. Ves ples je začel svojo umetniško pot ob verskih obredjih ter čaščenju božanstev,  tako kot so stekli začetki umetniške pesmi in besede. Čas filmske zgodbe ni ravno določen, pa vendar se dogaja ob očetu, ki se je boril za svobodno Indijo in je obogatel z nepremičninami, njegov sin je druga generacija, ki je postal  plesalec tega starodavnega plesa, se tudi oženil s sila nadarjeno plesalko, ki je daleč presegala njegove umetniške višaje. Zgodba se zapleta ob očetovih nazorih, ob plesalcu in možu, ki skuša slediti svoji nadarjeni in uspešni ženi, ko se ob treh generacijah sledi tudi spremembam indijske družbe. Film se začne ob pripravah na prvi javni nastop njune hčerke in mislih na njeno poroko. V poglobljeni slikoviti družinski ter družbeni zgodbi in ob odličnih plesnih kadrih steče intimna zgodba dveh zakoncev, ki se s plesom ne bi mogla preživljati brez očetove finančne podlage, čeprav ljudje te družbe častijo svojo plesno tradicijo in svoje bogove. A nam ni to znano in sila aktualno?!

Vesna Jevšenak in Nivedita Badve
Vesna Jevšenak in Nivedita Badve


Indijski klasični ples bharatanatjam je v živo sledil tudi na odru Linhartove dvorane 3. februarja ob 19. uri v izvedbi izbranih plesalk skupine Nataraj, Plesnega društva Salam Ghazeea: Naje Zapušek, Darje Jenko, Teje Saksida, Tinke Mandelj, Simone Šercer, Anje Hofbauer, ki deluje pod vodstvom Vesne Jevšenak, ob njih pa še njihova učiteljica, indijska koreografinja in plesalka te klasične zvrsti Nivedita Badve, ki je imela istega učitelja kot Vesna: Ujvala Bholeja (19652010). Plesni mojster Ujval Bhole je svojo plesno umetnost širil že od leta 1992 v razne kraje: Singapur, Korejo, Avstrijo, Češko, Nemčijo, Italijo, Slovenijo in Švico.

...
...


Za plesni večer Ples je moja joga je scenarij pripravila Nivedita Badve, režijo pa Vesna Jevšenak. Večer je tekel v dveh delih ob odmoru in  v koreografijah: Ujvala Bholeja, Smita Mahajana, Nivedite Badve in Vesne Jevšenak. Ob vsakem izhodu plesalk je glas v ozadju (Naja) uvajal gledalce v plesno zgodbo (besedila so pripravili: Nivedita, Vesna in Tinka). Glas že na samem začetku predstave pouči navzoče o pomenu plesnega naslova Ples je moja joga: Ples je izražanje, je ustvarjanje, je umetnost, je pot do zdravega telesa, duha in je meditacija.
V indijski mitologiji je bog Šiva ustvaril vesolje, je prvi guru, duh dobrega in uničevalec zla. Tako je prvi bharatanatjam ples običajno namenjen molitvi, imenuje pa se pušpanjali, Je plesna molitev, ki jo prostorsko razvejano in ubrano zaplešejo vse plesalke skupine Nataraj. V slovenščini zapišemo pušpanjali in nam je beseda pušpan prepoznavna, saj poimenuje naš zeleni grm, v jeziku sanskrta (staroindijski knjižni jezik) pa je to cvetlični grm, ko se daruje molitveno cvetje. Mojster plesa in joge Ujval Bhole je kar hitro spregovoril v dobri slovenščini, in to v tistem značilnem mehkem jezikovnem zvenu, ki ga tujci težko obvladajo. Ob začudenju prisotnih  je vedno dejal, da se ga je zlahka naučil, ker je zelo podoben sanskrtu, veliko besed pa celo pomensko identičnih; tako kot tudi beseda za grm pušpan.

...
...


Plesalke nastopajo v bleščečih barvitih kostumih, ki ob ekstatičnem gibanju pridejo do izraza prav ob močno osvetljenih plesnih stezah in večjih svetlobnih krogih, sicer to razigrano ritmično in plesno raznovrstnost dopolnjuje značilna pantomima, govorica telesa, pogledov, gest in rok, ki figurativno v pozah dlani in prstov (mantre) slikovito dopolnjujejo plesno pripoved. Vsak posamezni plesni vhod se začne s koraki, konča pa največkrat v skupni zaključni poziciji. 
Njihov drugi izhod nateš kautvam je ples, posvečen čaščenju Šive, ki opisuje njegove razpoznavne nebeške moči, izvaja ga pet plesalk: Naja, Tinka, Teja, Simona in Anja. 

...
...


Starejšo plesno obliko bharatanatjama; jakkini, zapleše trio plesalk: Tinka, Simona in Teja, predstavljajo pa vernike, ki častijo Šivo s petjem jalilam, jalilam. 
Plesalka Nivedita se predstavi s solo plesom natanam adinar, ko opisuje Šivo in ko njegovi lasje valovijo kot reka Ganges, mati življenja, ko se  srečen in v transu prepušča svojemu plesu. Njen ples je živahen, je ples hitrostne vihre in izjemne izraznosti, ko vsak vzgib predstavlja del celovite plesne pripovedi. Nato stečejo plesi o kraljevi hčerki Parvati, ki ljubi Šivo in se želi z njim poročiti, Šiva pa jo sprašuje, če tudi zares želi deliti z njim skromno življenje na gori. V plesu se izpostavita njena nežnost  in eleganca, oznani pa njegova moč, ki jo v pripovedni obliki plesa  aga kanje padam stilno izoblikuje Nivedita.

...
...


Zaljubljena Parvati sanja o Šivi in poroki z njim, v plesni pripovedi Tillai ambalam in klasični postavitvi shabdam pa zapleše Vesna, ob njej tudi  njeni prijateljici Naja in Anja, medtem ko sanjsko podobo Šive upodobi Nivedita, steče pa scenska zgodba o predpripravah na poroko. Šiva nosi okrasje lune nad glavo, kače okoli vratu ter ogrlico iz lobanj, kar nevesto Parvati ustrahuje, zato ga prosi, naj svoje okrasje odloži, da bi skupaj lahko zaplesala. Ples nosi naslov neela kantha, je stil padam in je duet  Parvati ter Šive, ki ga zaplešeta Vesna in Nivedite kot Šiva.
Prvi del programa se konča v živahnem plesu sreče Parvati in Šive ter ob molitvah, ko sceno zaobjame skupina sedmih plesalk v plesu radosti tillana.
V prvem delu je ples tekel ob spremljavi klasičnih ritmov, medtem ko drugi del programa posega tudi po modernih glasbenih oblikah in večji koreografski svobodi oziroma razporeditvah po prostoru. Tak je ples sedmih plesalk Šiva tandava, ko zaplešejo slavni ples boga in ko Šiva prinese blaginjo na svet.

...
...


Lordu plesa se v solistični plesni kreaciji natraj kriti in v plesu varnam pokloni Nivedita. Njenemu prefinjenemu solu sledi še živahni in poskočni Vesnin solo bho shambo na moderno glasbo. V tem drugem delu programa se predstavlja vsesplošno plesno slavje, ko tudi Parvati in Šiva v duetu Šiva šambho (Nevdita in Vesna) s svojim plesom posvečata vesolje. Na koncu je sledil še ples skupine Tillana, ki je častil Šivo in Parvati, končal pa se z obilnim aplavzom, tudi z večkratnimi izhodi in pokloni.
Za indijski klasični ples bharatanatjam bi lahko rekli, da je ples namenjen bogovom in je z njim ljudstvo tudi častilo svoje bogove. V  tem plesnem večeru je bil to stvarnik, bog Šiva, vendar so tudi bogovi plesali, da bi ljudstvu doprinesli radost in blaginjo. Torej je ples blaginja in radost ljudstva, tudi veselje bogov, kar pomeni, da je ples igra vesolja, v katerem obstajamo, in brez tega vesoljnega plesa niti življenja ne bi bilo; in ples v starih vedah častijo tako bogovi kot ljudje.
Naš letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, baletni solist in koreograf Janez Mejač, je dejal v svojem govoru na Prešernovi proslavi 7. februarja v Gallusovi dvorani CD: da je ples najbolj prvobitna baza za vse umetnosti, je mati vseh umetnosti; njemu pa najljubša Gnostična himna 2. stoletja, ki pravi: "Kdor ne pleše, ne ve, kaj je življenje."

Ime*
Vaš komentar*:
Prepišite kodo:
captcha
Komentarji
Na špici
Gordana Stefanovič-Erjavec ponosna. Plesalci PFC na Opusu 1 dosegli odlične uvrstitve
Minuli vikend, 17. in 18. februarja, se je odvijalo 26. državno tekmovanje v plesnih miniaturah ...
Preberi članek
Preberi članek
Februar 2018
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Possess The Secret. Svežina, mladost in moč. Dišavi zanjo in zanj
Podarite si nekaj intimnega, kar tako, ker si zaslužite; Oriflamova vrhunska dišava je izbira prava
Veganski bananini krofi
Tudi krofi brez sladkorja so lahko sladki in slastni
Preberi članek
Preberi članek